D-STAR

Uvod

V letu 2008, natančneje meseca avgusta, je ZRS nabavila več D-STAR repetitorjev. Največ zaslug za nabavo gre repetitor managerju Tilenu – S56CT in managerju za digitalne komunikacije Bajkotu – S57BBA. Takrat smo od ZRS 14. 8. 2008 prejeli kompletni repetitor z namenom, da ga postavimo na Pohorju. Nekaj fotografij opreme je v fotogaleriji tukaj. Koordinacija za izbiro lokacije in frekvence ter klicnega znaka je potekala usklajeno z repetitor managerjem že prej. Tako smo se dogovorili za klicni znak S55DMX.

Prvi slovenski radioamaterski digitalni D-STAR repetitor S55DMX smo tako postavili na Pohorju 20. 9. 2008, dne 14. 10. 2008 pa je bilo iz strani APEKa izdano radijsko dovoljenje.

Pripravili smo tudi navodila za registracijo D-STAR uporabnika.  Sandi S54S in Klavdij S57NA  sta pripravila tudi navodila za delo preko D-STAR repetitorja in D-STAR omrežja.

Slika 1: D-STAR repetitor na Pohorju

Izboljšave in predelave D-STAR repetitorja

Kljub visoki ceni repetitorskega sistema so načrtovalci ICOMa pri D-STAR repetitorju izjemno varčevali in sam repetitor ne vsebuje niti nekaterih osnovnih in potrebnih funkcij, ki bi razveselile vsakega vzdrževalca takega sistema. Zato bodo v nadaljevanju opisane nekatere skoraj nujne predelave.

Predelava nastavitve moči repetitorja

Ker osnovna verzija repetitorja omogoča izbiro samo 2 moči, nizko (low) in visoko (high), ki sta fiksno določeni, smo se odločili za predelavo repetitorja.  Po spodaj opisani predelavi je možno na repetitorju nastaviti poljubno moč, ki pa ne mora biti večja kot je bila visoka privzeta moč pred predelavo. Izmerjena moč pred predelavo na našem repetitorju je bila 2 W (nizka moč), 21 W (visoka). Da lahko nastavljamo izhodno moč sestavimo vezje po sliki 2.

Slika 2: Shema vezja za nastavitev nizke in visoke moči

Vezje vstavimo med konektor J1 in R5 (slika 3), tako da odspajkamo upor R5 na levi strani in ga nekoliko dvignemo na isti strani. Na tej strani nato na upor prispajkamo konektor P1 sestavljenga vezja (slika 2), na vezi tiskanine od R5 pa prispajkamo konektor P2. Upor R5 je na spodnji sliki podčrtan z rdečo barvo.

Slika 3: Razporeditev elementov Logic-T vezja v oddajni postaji

Predojačevalec za povečanje vhodne občutljivosti repetitorja

Pri izbiri ojačevalca moramo paziti na vse parametre, ki so zanj zahtevani za dobro delovanje na lokacijah, kjer se repetitorji nahajajo. To so ponavadi lokacije na višjih legah, ki so močno elektromagnetno obremenjene z drugimi oddajniki na enakih ali sosednjih frekvenčnih področjih.  Zato je smiselna izbira, da uporabimo NMT predojčevalec saj je bil izdelan za takšna okolja ko je bilo na oddaji hkrati več kanalov na bližnjih frekvencah. Tok nasičenja Idss ojačevalne stopnje je cca 70-80 mA, kar nam že pove, da je bolj odporen na vplive močnih okoliških oddajnikov.

Da lahko uporabimo del sprejemnega vezja starega NMT sistema kot predojačevalec moramo predelati vsaj nekaj stvari. Kot prvo je treba na novo poglasiti vhodna in izhodna helix sita. Da pa lahko to uspešno naredimo moramo pred tem odpreti pokrovčke sit in vsako navitje zmanjšati za cca. polovico cm. Tukaj pazimo, da ne bomo preveč skrajšali posrebrene žice. Pokrovčke sit se ne da  enostavno odstraniti, se najlažje to naredimo z močnejšim plinskim spajkalnikom tako, da zagrejemo celotni pokrovček in ga nato odstranimo s kleščami. Še  preden zagrejemo pokrovček moramo odspajkati povezave pokrovčka, ki gredo skozi tiskanino. Tukaj si pomagamo z močnejšim spajkalnikom z ustrezno veliko konico.

Ko končamo z krajšanjem previdno prispajkamo pokrovčke sit nazaj na svoja mesta. Nato sedi uglaševanje vhodni in izhodnih sit kar nalažje opravimo s pomočjo spektralnega analizatoraja z sledilnim izvorom. Smiselno je tudi skrajšati tuljavo za en ovoj in zamenjati C49 z kondenzatorjem 6.8 pF.

Slika 4: Električna shema dela uporabljenega vezja NMT sprejemnika, uporabljenaga za D-STAR sprejemnik

Če želimo res optimalno nastaviti sita na eno željeno frekvenco, to naredimo tako, da na vhod priključimo signal na željeni frekvenci in nekoliko spreminjamo vijake sit, da dosežemo čim boljši signal na izhodu. Na shemi imamo označene merilne točke:

– TP/2-3:~5.1V
– TP/1-2:~ 800mV (posredno merimo tok nasičenja Idss, Idss=U12/10 Ohm)

Slika 5: Fotografija predelanega predojačevalca od znotraj
Slika 6: Fotografija predelanega predojačevalca vgrajenega v škatli

Meritev predelanega predojačevalca je bila opravljena dvakrat. Prvič je bila narejena z opremo domače izdelave (S53MV spektralni analizator z sledilnim izvorom), drugič pa z kupljenim spektralnim analizatorjem s sledilnim izvorom (glej sliko 7).

Slika 7: Meritev prepustne karakteristike predojačevalca z doma narejeno opremo (levo) in komercialno opremo (desno)

Sandi, S54S je pomeril tudi ojačanje predojačevalca, ki znaša 11 dB in občutljivost: “Občutljivost (predojačevalnik + sprejemnik VX7) po metodi 12dB SINAD pri 3kHz devijaciji testnega generatorja in RX širini “N-FM” (karkoli pri VX7 to že je), je dala občutljivost -124 dBm (= 0,14uV @ 50Hz). Sam VX-7 brez predojačevalnika po isti metodi pokaže 2dB slabšo občutljivost (-122dBm @ 12dB SINAD).”

Ostale koristne in uporabne predelave

Vgradnja PTT tipke

PTT tipka se iskaže za uporabno pri testiranju vpliva oddajnika repetitorja na sprejemnik. Da lahko damo repetitor ročno na oddajo potrebujemo 3 V na pinu 4 (TE-Transmit Enable), pin 4 najdemo na majhni ploščici zadaj (slika 8). Ta ploščica je povezana z krmilnikom repetitorja. 3 V dobimo iz oddajne postaje in sicer iz pina 16 konektorja J1 (glej sliko 3). Zaradi zaščite pred kratkim stikom 3 V žice iz postaje, smo na stikalo peljali žico, ki je imela serijsko prispajkan 100 Ohm upor in sicer čim bliže 3 V v izvoru napetosti kar v sami postaji.

Slika 8: Priključitev PTT tipke

Vgradnja konektorja za poslušanje NF izhoda (diskriminator)

Tudi to je vsekakor potrebno imeti, saj lahko tukaj preverjamo razmere na kanalu (morebitne motnje, vpliv oddajnika na sprejemnnik, itd.) Izhod iz diskriminatorja najdemo na sprejemni postaji pod oznako “MIN” (glej sliko 9).  Povžemo ga na vtičnico preko npr. 10 kOhm upora. Sedaj lahko na tej vtičnici z visokoohmskimi slušalkami spremljamo NF avdio.

Slika 9: Nekateri uporabni izhodi iz sprejemne postaje

Vgradnja konektorja za RSSI (Radio Signal Strenght Indicator)

 Tudi meritev nivoja sprejemnega signala je večkrat zanimiva. Priključek najdemo prav tako na sprejemni postaji pod oznako “RSSI” (glej sliko 9).

Duplexer

Zahvala za ugodno nabavo in uglasitev duplexerja gre Mirku Nagliču – S51KM iz podjetja Elektronika Naglič in drugi d.n.o., Domžale.

Slika 10: Fotografija duplexerja podjetja Procom Denmark, tip DPF 70/6-150 7/9

Zaradi radovednosti in primerjave z začasnim duplexerjem (posodil S54S), ki smo ga uporabljali do dobave novega (slika 10), smo pomerili tudi njegove karaktersitike (slika 9 in slika 10). Meritev je pokazala odlične rezultate, saj novi duplexer ponuja več kot 90 dB izolacije med oddajno in sprejemno frekvenco. Za več kot 67 dB pa duši na sprejemni frekvneci D-STAR repetitorja, oddajno frekvenco S55UMX repetitorja, ki se nahaja tudi na isti lokaciji.

Slika 11: Meritev sprejemne veje duplexerja
Slika 12: Meritev oddajne veje duplexerja

You may also like...